Kdaj na pot
Jezera, visoka razgledišča in vse nad 1500 m: gorske ceste in koče se odprejo junija, alpska jezera so najbolj modra julija in avgusta.
Sezone so ocena po vrsti kraja in nadmorski višini, če jih lastnik ni določil ročno.
Bohinjsko jezero je največje naravno jezero v Sloveniji in leži v ledeniški dolini v Triglavskem narodnem parku na Gorenjskem. Obdajajo ga vrhovi Julijskih Alp, obiskovalce pa pritegneta čista voda in mirnejša obala kot na bližnjem Bledu. Ob velikem delu brega vodi ravna pot, na vzhodnem koncu pri Ribčevem Lazu pa ob kamnitem mostu stoji cerkev sv. Janeza Krstnika.
Divje jezero je majhno jezero, ki ga napaja kraški izvir iz globokega podvodnega brezna ob vznožju strme gozdnate stene. Po močnem deževju voda lahko silovito privre na dan in odteka po kratki Jezernici, eni najkrajših rek v Sloveniji. Leži tik pred Idrijo v zahodni Sloveniji, do njega vodi lahek sprehod.
Trbojsko jezero je akumulacijsko jezero na Savi v Gorenjski, nastalo za jezom hidroelektrarne pri vasi Trboje. Mirni bregovi so primerni za lahek sprehod ali opazovanje ptic. Do jezera je le kratka vožnja iz Kranja ali Medvod.
Cerkniško jezero je presihajoče kraško jezero v Primorsko-notranjski regiji, v bližini Cerknice. Glede na letni čas in padavine se razlije v eno največjih jezer v Sloveniji ali pa voda odteče skozi podzemne kraške kanale in za seboj pusti travnike in polja. Ravna okolica je primerna za lahke sprehode in kolesarjenje ob bregu in po jezerski kotanji.
Ptujsko jezero je akumulacijsko jezero hidroelektrarne na Dravi tik nad Ptujem v Podravju. Široka vodna gladina in ravni bregovi so primerni za miren sprehod ali kolesarjenje po nasipih, s pogledom proti starem mestnem jedru. Obisk je preprosto povezati z ogledom Ptuja.
Palško jezero je največje in eno izmed najbolj poznanih Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja severno od vasi Palčje v zgorji Pivški kotlini. Jezero leži v približno 0,5 × 1,5 km veliki globeli z precej uravnanim dnom in položnim pobočjem proti severu, kjer se ob višjih vodostajih tudi pojavita tudi zaliva Njivice in Ždink ter skoraj povsem obdata 606 m visok Jezerščak, ob zelo veliki ojezeritvi pa tudi severnejši 612 m visok Seljivec. Ob različnih fazah ojezeritve se pojavi več manjših stranskih jezerc, večina od teh se ob povišanju gladine združi. Jezero ima najmanj 13 izvirov, ti ležijo na različnih nadmorskih višinah in tudi postanejo aktivni ob različnih fazah ojezeritve.
Črno jezero je najnižje ležeče jezero v Dolini Triglavskih jezer, obdano z gozdom v Triglavskem narodnem parku na Gorenjskem. Temna, mirna voda med drevesi in skalnimi stenami je prijeten postanek na poti proti višjemu delu doline. Do njega vodi strma planinska pot, najpogosteje iz bohinjske strani.
Družmirsko jezero je umetno jezero v Savinjski regiji, blizu Šoštanja v Šaleški dolini. Nastalo je zaradi ugrezanja tal nad premogovnikom, odprta vodna gladina in ravna obala pa so primerne za lahek sprehod. Jezera v dolini ležijo med Šoštanjem in Velenjem, zato se ogled zlahka poveže z obiskom enega od obeh krajev.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Vilenica je kraška jama na Krasu v jugozahodni Sloveniji, blizu vasi Lokev nedaleč od Sežane. Velja za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, z obsežnimi dvoranami in kapniškimi tvorbami. Obisk je mogoče lepo povezati z izletom po kraških vaseh.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Center odpora 1 je nekdanja vojaška utrdba na Bogatinskem sedlu, gorskem prehodu v Julijskih Alpah na Goriškem. Ostanki obrambnega položaja pričajo o tem, kako je bil varovan ta visokogorski prehod sredi odprte alpske pokrajine. Do njega vodi gorska pot, zato si vzemite cel dan in primerno obutev.
Center odpora 2 je ostanek nekdanje vojaške utrdbe na Bogatinskem sedlu, visokogorskem prehodu v Julijskih Alpah na Goriškem. Ime spominja na obrambno vlogo, ki jo je nekoč imel ta obmejni greben, ostanki pa ležijo sredi odprte alpske pokrajine. Do njih vodi prava gorska tura, zato računajte na visokogorske poti in spremenljivo vreme.
Center odpora 3 je nekdanja vojaška utrdba na Bogatinskem sedlu, gorskem prelazu v Julijskih Alpah na Goriškem. Ostanki kažejo, kako so v tem visokem in razgibanem svetu gradili obrambne objekte. Do nje vodi gorska pot, zato se odpravite z ustrezno obutvijo in preverite vremensko napoved.
Bogatinsko sedlo – Center odpora 4 je nekdanja vojaška utrdba na Bogatinskem sedlu, visokem gorskem prevalu v Julijskih Alpah na Goriškem. Ostanki obrambnega položaja ležijo v odprtem visokogorskem svetu in pokažejo, kako so varovali te prehode. Do njih vodi gorska tura in ne kratek sprehod, zato se odpravite pripravljeni na visokogorske poti.
Grad Predjama je srednjeveška utrdba, vgrajena v vhod jame sredi navpične skalne stene. Zaradi lege, kjer grajsko zidovje prehaja v skalo, za njim pa se odpira jamski sistem, sodi med najbolj prepoznavne znamenitosti Slovenije. Leži v Primorsko-notranjski regiji, nedaleč od Postojne, in ga obiskovalci pogosto povežejo z obiskom Postojnske jame.
Ljubljanski grad je srednjeveška utrdba na griču nad starim mestnim jedrom Ljubljane v osrednji Sloveniji. Z obzidja in razglednega stolpa se odpira širok pogled na strehe prestolnice, ob jasnem vremenu pa vse do Alp. Do gradu se lahko povzpnete peš po poteh iz starega mesta ali z vzpenjačo.
Blejski grad je srednjeveški grad na strmi skali nad Blejskim jezerom na Gorenjskem. S tamkajšnjih teras se odpira širok razgled na jezero, cerkev na otoku in okoliške Julijske Alpe. Grad stoji neposredno nad Bledom, do njega pa se je mogoče povzpeti po kratki, a strmi poti z obale jezera.
Mariborski grad stoji v središču Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji, v Podravski regiji na severovzhodu države. Leži na robu starega mestnega jedra, v njem pa domuje pokrajinski muzej, zato ga je preprosto vključiti v sprehod po mestu.
Kojca je gora v Goriški regiji na zahodu Slovenije, tu navedena kot razgledna točka. Z vrha se odpre pogled na okoliške hribe in doline. Do nje vodijo planinske poti, zato računajte na pravi pohod in ne na kratek sprehod.
Viševnik je gora v Julijskih Alpah. Predstavlja del gorskega grebena, ki razmejuje dolino Krme in Pokljuško planoto. Najbolj priljubljeni vzpon je iz smeri Pokljuke.
Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp. Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka. Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude, psilomelana, ki dajejo gori ime. Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.
Pleša je razgledna točka v Primorsko-notranjski regiji, v kraški pokrajini med Postojno in Pivko. Postanka je vredna zaradi odprtega pogleda na okoliške griče, planote in doline Notranjske. Do nje vodi kratek sprehod po podeželskih poteh, zato so priporočljivi trdni čevlji.
Smokuški vrh je razgledni vrh na Gorenjskem, ki se dviga nad vasjo Smokuč med Žirovnico in Begunjami na Gorenjskem. Z vrha se odpre pogled na Zgornjesavsko dolino in predgorje Karavank. Do njega vodijo gozdne poti iz okoliških vasi, primeren je za krajši poldnevni izlet.
Razgledna točka nad Planino v Lazu, visokogorsko pašno planino v Julijskih Alpah na Gorenjskem. Z nje se odpre pogled na planinske travnike in okoliške vrhove. Točka leži na območju Triglavskega narodnega parka nad Bohinjem, do nje pa vodi gorska pešpot.
Vogar je razgledna točka na pobočju nad Bohinjskim jezerom v Gorenjski regiji, s pogledom na jezero in okoliške gore Julijskih Alp. Do nje vodi gozdna pot, ki se vzpenja z vzhodnega dela jezera, kratek, a vztrajen vzpon, primeren za poldnevni izlet iz Bohinja.
