Kojca je gora v Goriški regiji na zahodu Slovenije, tu navedena kot razgledna točka. Z vrha se odpre pogled na okoliške hribe in doline. Do nje vodijo planinske poti, zato računajte na pravi pohod in ne na kratek sprehod.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Kojca je gora v Goriški regiji na zahodu Slovenije, tu navedena kot razgledna točka. Z vrha se odpre pogled na okoliške hribe in doline. Do nje vodijo planinske poti, zato računajte na pravi pohod in ne na kratek sprehod.
Brdarjev slap je manjši slap v Gačniku na Goriškem, v zahodni Sloveniji. Gre za miren naravni kotiček, kjer potok pada čez skale v gozdnatem okolju, primeren za kratek postanek med izletom po hribovitem svetu. Pred odhodom je dobro preveriti lokalne informacije o poteh.
Slap Pršjak je manjši slap v Goriški regiji na zahodu Slovenije, skrit v gozdnatem gričevju. Primeren je za kratek postanek vsem, ki imajo radi mirne gozdne potoke stran od bolj obiskanih točk. Do njega vodi sprehod po lokalnih gozdnih poteh.
Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp. Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka. Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude, psilomelana, ki dajejo gori ime. Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Cesta iz kraja Ajdovščina: kje se vzpenja in kje spušča.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.