Kdaj na pot
V turističnih jamah je vse leto 10 °C, gradovi se ne zaprejo — celoletni kraji, gorske ceste pa pustimo poletju.
Sezone so ocena po vrsti kraja in nadmorski višini, če jih lastnik ni določil ročno.
Grad Predjama je srednjeveška utrdba, vgrajena v vhod jame sredi navpične skalne stene. Zaradi lege, kjer grajsko zidovje prehaja v skalo, za njim pa se odpira jamski sistem, sodi med najbolj prepoznavne znamenitosti Slovenije. Leži v Primorsko-notranjski regiji, nedaleč od Postojne, in ga obiskovalci pogosto povežejo z obiskom Postojnske jame.
Ljubljanski grad je srednjeveška utrdba na griču nad starim mestnim jedrom Ljubljane v osrednji Sloveniji. Z obzidja in razglednega stolpa se odpira širok pogled na strehe prestolnice, ob jasnem vremenu pa vse do Alp. Do gradu se lahko povzpnete peš po poteh iz starega mesta ali z vzpenjačo.
Blejski grad je srednjeveški grad na strmi skali nad Blejskim jezerom na Gorenjskem. S tamkajšnjih teras se odpira širok razgled na jezero, cerkev na otoku in okoliške Julijske Alpe. Grad stoji neposredno nad Bledom, do njega pa se je mogoče povzpeti po kratki, a strmi poti z obale jezera.
Mariborski grad stoji v središču Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji, v Podravski regiji na severovzhodu države. Leži na robu starega mestnega jedra, v njem pa domuje pokrajinski muzej, zato ga je preprosto vključiti v sprehod po mestu.
Ptujski grad stoji na griču nad starim mestnim jedrom Ptuja, enega najstarejših mest v Sloveniji, v Podravski regiji. V njem domuje pokrajinski muzej, z grajskih teras pa se odpira pogled na rdeče strehe in reko Dravo. Iz središča mesta vodi nanj kratka pot po tlakovani ulici.
Grad Kieselstein je zgodovinski grad v središču Kranja, največjega mesta Gorenjske. Stavba stoji v starem mestnem jedru, ki leži na skalnem pomolu nad Kokro in Savo. Ogled je mogoče preprosto povezati s sprehodom po starih kranjskih ulicah.
Grad Rihemberk stoji nad vasjo Branik na Goriškem, njegovi začetki pa segajo v 13. stoletje. Obzidje in stolpi se dvigajo nad spodnjo Vipavsko dolino, z grajskega griča pa se odpira razgled po okoliški pokrajini. Do gradu je le kratka vožnja iz Nove Gorice, obisk pa lahko povežete s sprehodom po vasi pod njim.
Grad Kostel je grajska razvalina v jugovzhodni Sloveniji, ki stoji na vzpetini nad dolino Kolpe blizu meje s Hrvaško. Ohranjeni deli obzidja in stolpov dajo slutiti, kako je utrdba nekoč nadzorovala to obmejno območje. Leži na Kostelskem v kočevskem koncu in je miren postanek za tiste, ki raziskujejo Kolpo.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Vilenica je kraška jama na Krasu v jugozahodni Sloveniji, blizu vasi Lokev nedaleč od Sežane. Velja za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, z obsežnimi dvoranami in kapniškimi tvorbami. Obisk je mogoče lepo povezati z izletom po kraških vaseh.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
