Kdaj na pot
Od aprila do junija talna voda napolni slapove, soteske in kraške izvire — najglasnejša voda leta, poti so spet odprte.
Sezone so ocena po vrsti kraja in nadmorski višini, če jih lastnik ni določil ročno.
Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero. Potok Savica ima sicer dva izvorna kraka: Veliko Savico, na kateri je slap Savica, in Malo Savico, ki je hudourniškega značaja in v deževnem obdobju teče jugozahodno od Velike Savice. V bližini Koče pri Savici se združita in tečeta dalje pod skupnim imenom Savica. Pred izlivom v Bohinjsko jezero se potoku pridruži še hudourniški potok Ukanška Suha.
Stegovniški slap je eden izmed mogočnejših slovenskih slapov. Njegov padec je 15 m visok in 6 metrov širok, s tem je največji izmed slapov, ki jih je ustvaril potok Stegovnik, ki izvira pod istoimensko goro.
Boka je kraški izvir, slap in hudourniški potok, ki je desni pritok Soče. Dolžina potoka do izliva v Sočo je manj kot en kilometer, kar ga uvršča med najkrajše vodotoke v Sloveniji. Nahaja se na Žagi v Občini Bovec.
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Kozjak je slap na potoku Kozjak blizu Kobarida na Goriškem, kjer voda pada v tolmun v ozki skalni dvorani. Obisk se splača zaradi tega nenavadnega, zaprtega prizorišča, do katerega vodi kratka pešpot z lesenimi brvmi. Izhodišče je v okolici Kobarida, sprehod pa je primeren za lahek poldnevni izlet v dolini Soče.
Bistriški šum je 13 m visoko slapišče na potoku Bistrica na Pohorju. Je precej položen, teče po žlebu in se izlije v tolmun.
Kobilji curek je 30 m visok slap na istoimenskem potoku, v bližini naselja Rob v Občini Velike Lašče. Je najvišji slap na Dolenjskem. Ima pestro geološko sestavo.
Slap Grmečica je 7 metrov visok slap, zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica. Nahaja se nedaleč od desnega brega Save Bohinjke, med naseljema Log v Bohinju in Nomenj. Potok Grmečica je dolg približno 1,5 km; izvira pa kakšen kilometer nad 100m dolgo sotesko grmečiških korit. Od slapa Grmečica teče po gozdnem in pašniškem terenu in se pri Nomnju izlije v Savo.
Tolminka je gorska reka v Goriški regiji na zahodu Slovenije, ta točka pa označuje območje njenega izvira nad Tolminom. Je miren kraj, kjer je mogoče videti, kako bistra alpska voda pride na dan, preden steče proti mestu. Do izvira vodi pot po gorskem terenu severno od Tolmina, zato je priporočljiva trdna obutev.
Klevevž je izvir v jugovzhodni Sloveniji, sredi gričevnate dolenjske pokrajine. Je miren naravni kotiček, primeren za kratek postanek med enodnevnim izletom po okolici. Izvir leži stran od glavnih cest, zato do njega računajte na krajši sprehod po lokalnih poteh.
Izvir Soče je mesto, kjer reka Soča privre na dan iz kraškega izvira v gorah Goriške regije. Vreden je obiska, ker tu vidite začetek reke v čisti, smaragdni vodi, preden se spusti po dolini Trente. Izvir leži v zgornjem delu Trente v Triglavskem narodnem parku, do njega pa vodi kratka, a strma gorska pot.
Gospodična je izvir na Gorjancih v jugovzhodni Sloveniji, blizu meje s Hrvaško. Je priljubljen postanek pohodnikov na poti čez gozdnati greben, v bližini pa stoji planinska koča. Do nje vodi gozdna pot s strani Novega mesta ali iz vasi na pobočjih Gorjancev.
Izvir Hublja je kraški izvir reke Hubelj, ki privre na dan ob vznožju Trnovske planote nad Ajdovščino na Goriškem. Tu je mogoče videti, kako voda priteče neposredno iz skal, preden se spusti proti Vipavski dolini. Izvir leži tik nad mestom in je iz Ajdovščine dosegljiv s kratkim sprehodom.
Izvir Kamniške Bistrice je mesto, kjer reka Kamniška Bistrica privre na dan v zatrepu doline pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Čista, mrzla voda in majhni zelenkasti tolmuni so prijeten miren postanek sredi gorske narave. Izvir leži v Osrednjeslovenski regiji severno od Kamnika, do njega pa vodi kratek in lahek sprehod po dolini.
Izvir Krke je kraški izvir, kjer reka Krka priteče izpod hribov v Osrednjeslovenski regiji. Je miren kraj, kjer lahko vidite začetek ene večjih slovenskih rek, ko bistra voda privre na dan ob vznožju skalnatega pobočja. Izvir leži v zgornji dolini Krke in je dosegljiv s kratkim, lahkim sprehodom, ki ga je mogoče povezati z izletom po okoliški pokrajini.
Izvir Nadiže je izvir potoka Nadiža v dolini Tamar pri Planici, pod gorami nad Ratečami na skrajnem severozahodu Gorenjske. Bistra voda privre iz skalnatega pobočja pod vrhovi, zato je izvir prijeten postanek na lahkem sprehodu po dolini. Do njega se običajno pride peš iz Planice, pogosto skupaj z obiskom Tamarja.
Grad Predjama je srednjeveška utrdba, vgrajena v vhod jame sredi navpične skalne stene. Zaradi lege, kjer grajsko zidovje prehaja v skalo, za njim pa se odpira jamski sistem, sodi med najbolj prepoznavne znamenitosti Slovenije. Leži v Primorsko-notranjski regiji, nedaleč od Postojne, in ga obiskovalci pogosto povežejo z obiskom Postojnske jame.
Ljubljanski grad je srednjeveška utrdba na griču nad starim mestnim jedrom Ljubljane v osrednji Sloveniji. Z obzidja in razglednega stolpa se odpira širok pogled na strehe prestolnice, ob jasnem vremenu pa vse do Alp. Do gradu se lahko povzpnete peš po poteh iz starega mesta ali z vzpenjačo.
Blejski grad je srednjeveški grad na strmi skali nad Blejskim jezerom na Gorenjskem. S tamkajšnjih teras se odpira širok razgled na jezero, cerkev na otoku in okoliške Julijske Alpe. Grad stoji neposredno nad Bledom, do njega pa se je mogoče povzpeti po kratki, a strmi poti z obale jezera.
Mariborski grad stoji v središču Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji, v Podravski regiji na severovzhodu države. Leži na robu starega mestnega jedra, v njem pa domuje pokrajinski muzej, zato ga je preprosto vključiti v sprehod po mestu.
Ptujski grad stoji na griču nad starim mestnim jedrom Ptuja, enega najstarejših mest v Sloveniji, v Podravski regiji. V njem domuje pokrajinski muzej, z grajskih teras pa se odpira pogled na rdeče strehe in reko Dravo. Iz središča mesta vodi nanj kratka pot po tlakovani ulici.
Grad Kieselstein je zgodovinski grad v središču Kranja, največjega mesta Gorenjske. Stavba stoji v starem mestnem jedru, ki leži na skalnem pomolu nad Kokro in Savo. Ogled je mogoče preprosto povezati s sprehodom po starih kranjskih ulicah.
Grad Rihemberk stoji nad vasjo Branik na Goriškem, njegovi začetki pa segajo v 13. stoletje. Obzidje in stolpi se dvigajo nad spodnjo Vipavsko dolino, z grajskega griča pa se odpira razgled po okoliški pokrajini. Do gradu je le kratka vožnja iz Nove Gorice, obisk pa lahko povežete s sprehodom po vasi pod njim.
Grad Kostel je grajska razvalina v jugovzhodni Sloveniji, ki stoji na vzpetini nad dolino Kolpe blizu meje s Hrvaško. Ohranjeni deli obzidja in stolpov dajo slutiti, kako je utrdba nekoč nadzorovala to obmejno območje. Leži na Kostelskem v kočevskem koncu in je miren postanek za tiste, ki raziskujejo Kolpo.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Vilenica je kraška jama na Krasu v jugozahodni Sloveniji, blizu vasi Lokev nedaleč od Sežane. Velja za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, z obsežnimi dvoranami in kapniškimi tvorbami. Obisk je mogoče lepo povezati z izletom po kraških vaseh.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Soteska Vintgar je v neposredni bližini Gorij na Gorenjskem, na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, oz. 4 kilometre severozahodno od središča Bleda. Je 1,6 km dolga in do 250 m globoka soteska, skozi katero teče gorska reka Radovna. Povirje Radovne je v dolinah Krme in Kota v Triglavskem pogorju, vode pa zbira tudi s severnega dela Pokljuke in Mežakle. V soteski so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode. Na koncu Vintgarja pada preko praga 13-meterski Slap Šum.
Korita Mostnice so ozka soteska, ki jo je potok Mostnica izdolbel v Gorenjski, pri Stari Fužini nad Bohinjskim jezerom. Voda je v apnencu izoblikovala tolmune, kotanje in naravni kamniti most, struga pa je prečkana z več mostički. Označena gozdna pot vodi ob koritih navzgor proti dolini Voje in je primerna za lažji sprehod.
Pekel je soteska v Osrednjeslovenski regiji, ki jo je potok izdolbel v gričevnat svet južno od Ljubljane. Primerna je za krajši izlet v naravo, med katerim lahko sledite vodi skozi ozko, gozdnato dolino. Pot je neravna gozdna steza in ne urejen sprehajalni pas, zato priporočamo trdno obutev.
