Kojca je gora v Goriški regiji na zahodu Slovenije, tu navedena kot razgledna točka. Z vrha se odpre pogled na okoliške hribe in doline. Do nje vodijo planinske poti, zato računajte na pravi pohod in ne na kratek sprehod.
Davški slapovi so skupina slapov v hribovitem svetu Gorenjske regije na zahodu Slovenije. Privlačni so predvsem zaradi vode, ki v več stopnjah pada skozi gozdnato pokrajino, stran od bolj obleganih točk. Do njih vodi krajši sprehod po gozdnih poteh, zato je priporočljiva trdna obutev.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Kojca je gora v Goriški regiji na zahodu Slovenije, tu navedena kot razgledna točka. Z vrha se odpre pogled na okoliške hribe in doline. Do nje vodijo planinske poti, zato računajte na pravi pohod in ne na kratek sprehod.
Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp. Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka. Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude, psilomelana, ki dajejo gori ime. Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Slap Grmečica je 7 metrov visok slap, zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica. Nahaja se nedaleč od desnega brega Save Bohinjke, med naseljema Log v Bohinju in Nomenj. Potok Grmečica je dolg približno 1,5 km; izvira pa kakšen kilometer nad 100m dolgo sotesko grmečiških korit. Od slapa Grmečica teče po gozdnem in pašniškem terenu in se pri Nomnju izlije v Savo.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Cesta iz kraja Skofja Loka: kje se vzpenja in kje spušča.
Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero. Potok Savica ima sicer dva izvorna kraka: Veliko Savico, na kateri je slap Savica, in Malo Savico, ki je hudourniškega značaja in v deževnem obdobju teče jugozahodno od Velike Savice. V bližini Koče pri Savici se združita in tečeta dalje pod skupnim imenom Savica. Pred izlivom v Bohinjsko jezero se potoku pridruži še hudourniški potok Ukanška Suha.
Stegovniški slap je eden izmed mogočnejših slovenskih slapov. Njegov padec je 15 m visok in 6 metrov širok, s tem je največji izmed slapov, ki jih je ustvaril potok Stegovnik, ki izvira pod istoimensko goro.
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Boka je kraški izvir, slap in hudourniški potok, ki je desni pritok Soče. Dolžina potoka do izliva v Sočo je manj kot en kilometer, kar ga uvršča med najkrajše vodotoke v Sloveniji. Nahaja se na Žagi v Občini Bovec.