Jame Slovenije

Črna jama je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, del jamskega sveta okoli Postojne. Od sosednjih jam se loči po temnejših rovih in sodi v širši Postojnski jamski sistem. Leži tik severno od Postojne na Notranjskem, obisk pa je običajno organiziran in ne poteka samostojno.

Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje - Kozina. Ti dve vasi sta ob glavni cesti Reka–Trst. Jama se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m. Ta je nastala na stičišču flišnatega in apnenčastega sveta. Jama je zaščitena kot naravni spomenik.

Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje - Kozina. Ti dve vasi sta ob glavni cesti Reka–Trst. Jama se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m. Ta je nastala na stičišču flišnatega in apnenčastega sveta. Jama je zaščitena kot naravni spomenik.

Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.

Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.

Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.

Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.

Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.

Najdena jama je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji. Leži v kraški pokrajini južno od Ljubljane, na območju Planinskega polja in Logatca. Bolje jo je obravnavati kot zanimivost ob sprehodu po okoliškem krasu kot kot turistično jamo, zato se o dostopu pozanimajte na kraju samem.

Otoška jama je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na notranjskem krasu v bližini Postojne. Je mirnejši cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet tega z jamami bogatega območja. Pred obiskom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj ne gre za običajen turistični ogled jame.

Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.

Pilanca je jama na Koroškem, v gričevnatem svetu severne Slovenije. Gre za skromnejšo naravno znamenitost, ne za turistično urejeno jamo, zanimivo predvsem za tiste, ki raziskujejo manj znane kotičke koroške pokrajine. Obisk je smiselno vključiti v izlet po Koroški, za neraven teren ob vhodu pa priporočamo trdno obutev.