85 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Udin boršt je zavarovano gozdnato območje na Gorenjskem, na konglomeratni planoti med Kranjem in Tržičem, znano po manjših jamah in spodmolih. Primeren je za lahek sprehod po gozdnih poteh, jame pa so mirne točke ob poti.
Laznikarjeva zijalka je manjša jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Primerna je za obiskovalce, ki radi odkrivajo mirnejše naravne znamenitosti stran od glavnih točk. Do nje se pride peš po gozdu, zato vzemite trdno obutev in pred odhodom preverite lokalne zemljevide.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Poglejska cerkev je jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Gre za manjšo naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlači kraško podzemlje gorenjskega hribovja. Do nje se pride peš po lokalnih poteh, zato vzemite trdno obutev in svetilko, če nameravate pogledati v notranjost.
Pokljuška luknja je naravna jama in skalni prehod v Pokljuški soteski na robu planote Pokljuka na Gorenjskem. Visoki vhodi in naravni oboki v apnencu jo uvrščajo med opaznejše kraške oblike v bližini Bleda. Do nje vodi gozdni sprehod skozi sotesko, običajno izhodišče pa je vas Krnica pri Zgornjih Gorjah.
Ferranova buža je jama v Osrednjeslovenski regiji, v bližini Vrhnike na robu kraškega sveta ob izvirih Ljubljanice. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično urejeno jamo, zato bo zanimiva predvsem tistim, ki raziskujejo kraške pojave v okolici. Obisk je smiselno povezati s sprehodom po okolici Vrhnike, s seboj pa vzemite svetilko in trdno obutev.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Snežna jama je jama v gorskem svetu Savinjske regije na severu Slovenije. Spada med višje ležeče jame pri nas, v njej pa se, kot pove že ime, lahko zadržujeta sneg in led. Do nje vodi gorski dostop v zgornjem delu Savinjske doline, zato računajte na pohod in ne na kratek postanek ob cesti.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.
Tentera je ponorna jama, ki leži blizu Žlebiča. Dolga je 1300 metrov, njen vhod pa je požiralnik Tržiščice. Jama je v nadaljevanju labirint nizkih rovov z brzicami, slapovi in jezerci. Tentera je tipičen primer plitve jame na stiku kraških in vodo nepropustnih kamnin. Ker je ponorni sistem izredno dolg, lahko globoko pod zemljo spremljamo tok vode. Z barvanjem so dokazali, da se te vode najverjetneje izlivajo v Krko.
Jama Kjecl je jama v Goriški regiji na zahodu Slovenije, na kraškem svetu blizu italijanske meje. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično jamo, zato bo zanimiva predvsem tistim, ki jih privlači podzemni svet Krasa. Do nje se pride peš po kraški pokrajini, pri vhodu pa je potrebna previdnost, saj jama ni urejena za obiskovalce.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
sistem podzemnih rovov iz časa prve svetovne vojne v zaselku Vodice pri Grgarskih Ravnah
Kaverna I. svetovne vojne je umetno izkopano zaklonišče v skali iz časa bojev na soški fronti. Gre za majhen, a otipljiv ostanek vojaških položajev, ki so nekoč potekali skozi ta del zahodne Slovenije. Kaverna leži v Goriški regiji, v gričevnatem svetu blizu meje z Italijo, in jo je smiselno obiskati v sklopu sprehoda po okolici.
