85 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Poglejska cerkev je jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Gre za manjšo naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlači kraško podzemlje gorenjskega hribovja. Do nje se pride peš po lokalnih poteh, zato vzemite trdno obutev in svetilko, če nameravate pogledati v notranjost.
Pokljuška luknja je naravna jama in skalni prehod v Pokljuški soteski na robu planote Pokljuka na Gorenjskem. Visoki vhodi in naravni oboki v apnencu jo uvrščajo med opaznejše kraške oblike v bližini Bleda. Do nje vodi gozdni sprehod skozi sotesko, običajno izhodišče pa je vas Krnica pri Zgornjih Gorjah.
Triglavsko brezno je ledeno brezno v Sloveniji, z vhodom na Triglavskih podih pod vrhom Triglava. Dolgo je 402 m in globoko 274 m. Ledeniške vode Triglavskega ledenika se stekajo v brezno in proti robu triglavske severne stene ter ponovno pridejo na dan v izviru Triglavske Bistrice in v zatrepu doline Vrat.
Udin boršt je zavarovano gozdnato območje na Gorenjskem, na konglomeratni planoti med Kranjem in Tržičem, znano po manjših jamah in spodmolih. Primeren je za lahek sprehod po gozdnih poteh, jame pa so mirne točke ob poti.
Laznikarjeva zijalka je manjša jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Primerna je za obiskovalce, ki radi odkrivajo mirnejše naravne znamenitosti stran od glavnih točk. Do nje se pride peš po gozdu, zato vzemite trdno obutev in pred odhodom preverite lokalne zemljevide.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Zadlaška jama, tudi Dantejeva jama, imenovana po vasi Zadlaz blizu Tolmina, je ena od mnogih jam, po katerih so se odtekale vode soškega ledenika.
K.K. Positions Baterie 15 je jama na Goriškem, katere ime nakazuje nekdanji avstro-ogrski topniški položaj. Ogleda je vredna predvsem za tiste, ki raziskujejo vojaške ostaline v tem delu zahodne Slovenije. Leži v bližini Tolmina, zato jo je mogoče preprosto vključiti v enodnevni pohod po okoliških dolinah.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
sistem podzemnih rovov iz časa prve svetovne vojne v zaselku Vodice pri Grgarskih Ravnah
Kaverna I. svetovne vojne je umetno izkopano zaklonišče v skali iz časa bojev na soški fronti. Gre za majhen, a otipljiv ostanek vojaških položajev, ki so nekoč potekali skozi ta del zahodne Slovenije. Kaverna leži v Goriški regiji, v gričevnatem svetu blizu meje z Italijo, in jo je smiselno obiskati v sklopu sprehoda po okolici.
Gradišnica, tudi Vražja jama, je 201 m globoko kraško jamsko brezno, ki se nahaja na pobočju griča Gradišče južno od naselja Logatec.
Najdena jama je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji. Leži v kraški pokrajini južno od Ljubljane, na območju Planinskega polja in Logatca. Bolje jo je obravnavati kot zanimivost ob sprehodu po okoliškem krasu kot kot turistično jamo, zato se o dostopu pozanimajte na kraju samem.
A Krlovo brezno je jama, vpisana v slovenski jamski kataster, v Osrednjeslovenski regiji. Leži v gozdnatem kraškem svetu jugozahodno od Ljubljane, približno med Vrhniko in Logaškim. Jama je namenjena izurjenim jamarjem, zato naj si jo izletniki ogledajo le kot zanimivost ob gozdnem sprehodu in vanjo ne vstopajo.
Jama nad Vranjo jamo je manjša kraška jama v Osrednjeslovenski regiji, ki je ime dobila po legi nad Vranjo jamo. Je ena izmed številnih naravnih odprtin v apnenčastem svetu tega območja in zanimiva za vse, ki radi spoznavajo manj znane kraške pojave. Leži v gričevnati pokrajini jugozahodno od Ljubljane, zato računajte na krajšo pot po gozdnih tleh in s seboj vzemite svetilko.
Vranja jama je jama v Osrednjeslovenski regiji, v kraški pokrajini jugozahodno od Ljubljane. Je miren postanek za vse, ki jih zanimajo podzemni kraški pojavi, značilni za ta del Slovenije. Vhod leži v gozdnatem kraškem svetu, zato računajte na krajšo hojo po neravnem terenu in s seboj vzemite svetilko, če želite pogledati v notranjost.
