Jame uro ali dve od kraja Grosuplje
87 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
V eni uri
Jama Poltarica je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji, jugovzhodno od Ljubljane. Gre za naravno jamo in ne za turistično urejeno, zato je zanimiva predvsem za tiste, ki jih privlači podzemni kraški svet. Obisk je smiselno povezati z izletom po gričevnatem podeželju osrednje Slovenije, pred odhodom pa preverite možnosti dostopa.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.
Tentera je ponorna jama, ki leži blizu Žlebiča. Dolga je 1300 metrov, njen vhod pa je požiralnik Tržiščice. Jama je v nadaljevanju labirint nizkih rovov z brzicami, slapovi in jezerci. Tentera je tipičen primer plitve jame na stiku kraških in vodo nepropustnih kamnin. Ker je ponorni sistem izredno dolg, lahko globoko pod zemljo spremljamo tok vode. Z barvanjem so dokazali, da se te vode najverjetneje izlivajo v Krko.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.
Zelške jame so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani Rakovega Škocjana. Zelške jame so dolge okoli 3 km, skozi njih pa teče voda iz Jamskega zaliva Cerkniškega jezera. Iz jame priteče kot reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice.
Zelške jame so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani Rakovega Škocjana. Zelške jame so dolge okoli 3 km, skozi njih pa teče voda iz Jamskega zaliva Cerkniškega jezera. Iz jame priteče kot reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice.
Vredno daljše vožnje
Jama Kjecl je jama v Goriški regiji na zahodu Slovenije, na kraškem svetu blizu italijanske meje. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično jamo, zato bo zanimiva predvsem tistim, ki jih privlači podzemni svet Krasa. Do nje se pride peš po kraški pokrajini, pri vhodu pa je potrebna previdnost, saj jama ni urejena za obiskovalce.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Špehovka je jama na Koroškem v severni Sloveniji. Gre za manj znano podzemno naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlačijo kraški pojavi zunaj obljudenih turističnih jam. Pred obiskom se pozanimajte o dostopu na kraju samem, saj jama ni urejena za turiste.
Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju. Ima dva glavna rova, spodnji Vodni rov je aktiven in po njem teče Ponikva, zgornji Medvedov rov pa je suh. Glavni vhod se odpira pri vznožju hriba Tisnik, poleg njega pa je znan še en, višje ležeči ponor Ponikve, ki je dostopen le nekaj deset metrov v globino. Nad slednjim je vhod v jamo Lisičnica, ki je povezana s Hudo luknjo prek sifona. S skupno dolžino 2339 m je jamski sistem Hude luknje največji jamski sistem v severovzhodni Sloveniji.
Pilanca je jama na Koroškem, v gričevnatem svetu severne Slovenije. Gre za skromnejšo naravno znamenitost, ne za turistično urejeno jamo, zanimivo predvsem za tiste, ki raziskujejo manj znane kotičke koroške pokrajine. Obisk je smiselno vključiti v izlet po Koroški, za neraven teren ob vhodu pa priporočamo trdno obutev.
Poglejska cerkev je jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Gre za manjšo naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlači kraško podzemlje gorenjskega hribovja. Do nje se pride peš po lokalnih poteh, zato vzemite trdno obutev in svetilko, če nameravate pogledati v notranjost.
Mahorčičeva jama je jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji na jugozahodu Slovenije. Ponuja vpogled v to, kako je voda pod zemljo oblikovala apnenec v tem delu države. Leži na območju Škocjana na kraški planoti, zato jo je mogoče povezati z dnevom, namenjenim jamam in kraški pokrajini.



