Grad Turn je grad v bližini Velenja v Savinjski regiji. Je miren zgodovinski postanek za vse, ki raziskujejo Šaleško dolino in okolico mesta. Izhodišče je Velenje, obisk gradu pa je mogoče povezati s sprehodom ali ogledom mestnega središča.
Velunja peč je naravno skalno okno, visoko več kot 10 m, vpisano med jamske vhode. Stoji na 523 m nadmorske višine v Savinjski regiji, 1,1 km od vasi Bevče in 3 km od Velenja.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Grad Turn je grad v bližini Velenja v Savinjski regiji. Je miren zgodovinski postanek za vse, ki raziskujejo Šaleško dolino in okolico mesta. Izhodišče je Velenje, obisk gradu pa je mogoče povezati s sprehodom ali ogledom mestnega središča.
Grad Velenje je zgodovinski grad, ki stoji na griču nad mestom Velenje v Savinjski regiji. Obisk je vreden predvsem zaradi lege nad mestom in pogleda na okoliško dolino. Do gradu se pride s kratkim sprehodom iz središča Velenja, zato je primeren postanek na enodnevnem izletu po tem delu Slovenije.
Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju. Ima dva glavna rova, spodnji Vodni rov je aktiven in po njem teče Ponikva, zgornji Medvedov rov pa je suh. Glavni vhod se odpira pri vznožju hriba Tisnik, poleg njega pa je znan še en, višje ležeči ponor Ponikve, ki je dostopen le nekaj deset metrov v globino. Nad slednjim je vhod v jamo Lisičnica, ki je povezana s Hudo luknjo prek sifona. S skupno dolžino 2339 m je jamski sistem Hude luknje največji jamski sistem v severovzhodni Sloveniji.
Špehovka je jama na Koroškem v severni Sloveniji. Gre za manj znano podzemno naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlačijo kraški pojavi zunaj obljudenih turističnih jam. Pred obiskom se pozanimajte o dostopu na kraju samem, saj jama ni urejena za turiste.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.