Grad Luknja je grad v jugovzhodni Sloveniji. Zanimiv je za obiskovalce, ki radi spoznavajo zgodovinsko dediščino regije in podeželje okoli nje. Obisk je primeren za kombiniranje z drugimi znamenitostmi na izletu po Dolenjski.
Velika Prepadna je jamski vhod na 488 m nadmorske višine v Jugovzhodni Sloveniji, 1,3 km od vasi Straža in 8,4 km od Novega mesta. Ime namiguje na prepad, jama pa ni urejena, zato ostanite na površju.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Grad Luknja je grad v jugovzhodni Sloveniji. Zanimiv je za obiskovalce, ki radi spoznavajo zgodovinsko dediščino regije in podeželje okoli nje. Obisk je primeren za kombiniranje z drugimi znamenitostmi na izletu po Dolenjski.
Hudičev Turn je grajska lokacija v jugovzhodni Sloveniji. Zanimiva je za obiskovalce, ki jih privlačijo zgodovinske utrdbe te pokrajine in podeželje okoli njih. Obisk je smiselno povezati z drugimi postanki po Dolenjski v okviru enodnevnega izleta.
Dvorec Soteska je grajska znamenitost v Jugovzhodni Sloveniji. Postanek je zanimiv za vse, ki jih privlači dediščina gradov in dvorcev v tem delu države. Leži v dolini Krke, nedaleč od Novega mesta, zato ga je preprosto vključiti v enodnevni izlet po okoliški pokrajini.
Grad Rožek, v zgodovinskih virih zapisan kot Roseckh, je grajska lokacija v Jugovzhodni Sloveniji. Zanimiv je za obiskovalce, ki raziskujejo srednjeveško dediščino dolenjskega podeželja. Leži v gričevnatem svetu zahodno od Novega mesta, zato ga je smiselno povezati z drugimi postanki v regiji in računati na krajši sprehod po podeželskem terenu.
Cesta iz kraja Novo Mesto: kje se vzpenja in kje spušča.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.