Sveta jama je apnenčasta jama pod Socerbom, na robu kraškega roba nad Trstom. Znana je po majhni cerkvi v notranjosti jame, po kateri je dobila ime. Leži v Obalno-kraški regiji, le kratek sprehod od vasi in gradu Socerb blizu italijanske meje.
S 16 je manjša kraška jama v bližini Socerba, na robu Krasa v Obalno-kraški regiji, blizu meje z Italijo nad Trstom. Je ena izmed številnih evidentiranih jam v tej apnenčasti pokrajini in je zanimiva predvsem za tiste, ki raziskujejo kraški svet okoli vasi. Do nje se pride peš iz Socerba, približevati pa se ji je treba previdno in z ustrezno opremo.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Sveta jama je apnenčasta jama pod Socerbom, na robu kraškega roba nad Trstom. Znana je po majhni cerkvi v notranjosti jame, po kateri je dobila ime. Leži v Obalno-kraški regiji, le kratek sprehod od vasi in gradu Socerb blizu italijanske meje.
S 10 je manjša apnenčasta jama v bližini vasi Socerb na robu Krasa nad Trstom, v Obalno-kraški regiji. Je ena od številnih kraških jam na tem območju in je zanimiva predvsem za tiste, ki raziskujejo tukajšnjo apnenčasto pokrajino. Za orientacijo je najbližja točka Socerb tik ob italijanski meji.
Grad Socerb je srednjeveški grad na robu kraškega roba nad vasjo Socerb v Obalno-kraški regiji, blizu meje z Italijo in Trsta. Z lege nad strmim pobočjem se odpira širok razgled na Tržaški zaliv in okolico. Je primeren postanek za vse, ki raziskujejo Kraški rob med Kozino in Koprom.
Kal Kalič je manjši kal v Obalno-kraški regiji, eden od tradicionalnih vodnih zbiralnikov, ki so nekoč oskrbovali vasi in živino na suhem apnenčastem svetu. Je miren kraj, ki pokaže, kako so ljudje zbirali deževnico v pokrajini brez površinskih vodotokov. Leži v zaledju slovenske obale in je primeren za kratek postanek med sprehodom ali vožnjo po okolici.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Cesta iz kraja Koper / Capodistria: kje se vzpenja in kje spušča.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.