Parska golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, v okolici Pivke. Zanimiva je za obiskovalce, ki jih privlači podzemni svet notranjskega krasa. Obisk je smiselno povezati z ogledom drugih kraških znamenitosti Pivške kotline.
Na Solnah je razgledna točka v Primorsko-notranjski regiji, sredi kraškega sveta notranje Slovenije. Tu se je vredno ustaviti in se razgledati po okoliških gričih in dolinah Notranjske. Leži v zaledju med Pivko in Ilirsko Bistrico, zato jo je smiselno vključiti v sprehod ali izlet po regiji.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Parska golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, v okolici Pivke. Zanimiva je za obiskovalce, ki jih privlači podzemni svet notranjskega krasa. Obisk je smiselno povezati z ogledom drugih kraških znamenitosti Pivške kotline.
Kalsko jezero je presihajoče kraško jezero v Primorsko-notranjski regiji. Kot druga presihajoča jezera na tem krasu se polni in prazni skupaj z nihanjem podtalnice, zato je njegova podoba odvisna od letnega časa in nedavnih padavin. Leži na podeželju Pivškega in je primerno za miren sprehod po lokalnih poteh in kolovozih.
Jezero za Kalcem je presihajoče kraško jezero v Primorsko-notranjski regiji, v bližini Pivke. Pojavi se, ko se v mokrejših obdobjih dvigne podtalnica, v sušnih časih pa lahko povsem izgine, zato je njegova podoba odvisna od letnega časa. Je miren postanek za vse, ki peš raziskujejo kraško pokrajino Pivške kotline.
Grad Kalec je zgodovinski grad v Primorsko-notranjski regiji. Zanimiv je za obiskovalce, ki raziskujejo grajsko in graščinsko dediščino notranjskega podeželja. Leži na območju med Pivko in Postojno, zato ga je lahko vključiti v enodnevni izlet po Notranjski.
Kojca je gora v Goriški regiji na zahodu Slovenije, tu navedena kot razgledna točka. Z vrha se odpre pogled na okoliške hribe in doline. Do nje vodijo planinske poti, zato računajte na pravi pohod in ne na kratek sprehod.
Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp. Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka. Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude, psilomelana, ki dajejo gori ime. Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.
Šmarna gora je hrib na severnem robu Ljubljane in eden najbolj obiskanih vrhov v Sloveniji. Z vrha, kjer stojita romarska cerkev in planinska koča, se odpira razgled na Ljubljansko kotlino in Kamniško-Savinjske Alpe. Nanj vodi več označenih poti, med drugim iz Tacna in Medna, vzpon pa je zmeren in traja približno uro.
Slap Savica je razgledna točka ob enem najbolj znanih slovenskih slapov, kjer potok Savica pada iz skalne razpoke nad Bohinjskim jezerom. Slap napaja kraški izvir, voda pa je eden od virov Save Bohinjke. Leži na Gorenjskem, na zahodnem koncu Bohinjske doline, do njega pa vodi stopničasta gozdna pot s parkirišča.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Cesta iz kraja Postojna: kje se vzpenja in kje spušča.