Razgledna točka ob sotočju Soče in Koritnice na Goriškem, v zgornji Soški dolini nedaleč od Bovca. Ponuja pogled na mesto, kjer se združita dve bistri alpski reki. Primerna je za kratek postanek med vožnjo ali sprehodom po dolini.
Izhod iz prehodne kaverne je izhod iz prehodne votline, kratke jame v goratem delu Goriške regije na zahodu Slovenije. Gre za majhno in malo znano točko, ki bo zanimiva za pohodnike, ki jih privlačijo kraški in skalni pojavi zgornjega Posočja. Do nje se pride peš po gorskem terenu, zato vzemite trdno obutev in svetilko.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Razgledna točka ob sotočju Soče in Koritnice na Goriškem, v zgornji Soški dolini nedaleč od Bovca. Ponuja pogled na mesto, kjer se združita dve bistri alpski reki. Primerna je za kratek postanek med vožnjo ali sprehodom po dolini.
Topniška utrdba 8 Za Otoki je vojaška utrdba v Goriški regiji na zahodu Slovenije, del mreže obrambnih položajev v tem obmejnem prostoru. Zanimiva je predvsem za obiskovalce, ki jih pritegne vojaška zgodovina in sledovi utrjevanja v Posočju. Leži v gričevnatem svetu zgornjega Posočja, zato računajte na krajši sprehod po neravnem terenu.
Zgornja trdnjava Kluže (Wehr Rombon, Werk Hermann), znana tudi kot Hermanova utrdba, je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in v notranjost Avstrije. Ime je dobila po stotniku Johannu Hermannu von Hermannsdorfu, ki je bil v času Napoleonovih vojn poveljnik trdnjave Predel. Zgrajena je bila leta 1900 z namenom, da v primeru vojne podpre trdnjavo Bovške kluže, ki je bila v tistem času že zastarela; toda tako kot večina utrdb je bila na začetku prve svetovne vojne zastarela že sama. V času vojne jo je italijansko topništvo divje obstreljevalo s topovi največjega kalibra ter tako utrdbo nepopravljivo poškodovalo.
Za Otoki Srednja utrdba 4 je manjša utrdba v Goriški regiji, v zgornjem delu Posočja v bližini Bovca. Ostanki pričajo o vojaški zgodovini tega gorskega obmejnega prostora in so miren postanek za ljubitelje zgodovinskih utrdb. Do njih vodi sprehod po podeželskih ali gozdnih poteh.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Cesta iz kraja Jesenice: kje se vzpenja in kje spušča.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Vilenica je kraška jama na Krasu v jugozahodni Sloveniji, blizu vasi Lokev nedaleč od Sežane. Velja za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, z obsežnimi dvoranami in kapniškimi tvorbami. Obisk je mogoče lepo povezati z izletom po kraških vaseh.