Razgledna točka Valeta leži v Obalno-kraški regiji na slovenski obali, v bližini Pirana. Z nje se odpira pogled na Jadransko morje in obalo okoli piranskega polotoka. Primerna je za kratek postanek med raziskovanjem obalnih mest in poti v okolici.
Antronček je manjša jama v Obalno-kraški regiji na jugozahodu Slovenije, blizu obale. Gre za skromen naravni pojav in ne za turistično jamo, zanimiv pa je za tiste, ki raziskujejo kraške oblike obalnega zaledja. Leži na območju med Koprom in Izolo, zato jo je mogoče preprosto vključiti v izlet na slovensko obalo.
Parkiranje, vstopnine in pravila za pse še preverjamo — sporoči, če veš.
Razgledna točka Valeta leži v Obalno-kraški regiji na slovenski obali, v bližini Pirana. Z nje se odpira pogled na Jadransko morje in obalo okoli piranskega polotoka. Primerna je za kratek postanek med raziskovanjem obalnih mest in poti v okolici.
Gravisijev grad je grajska stavba v Mestni občini Koper v Obalno-kraški regiji. Ime nosi po Gravisijih, plemiški rodbini iz Kopra, zato je povezan z beneško preteklostjo mesta. Leži v zaledju slovenske obale, nedaleč od Kopra, in ga je mogoče obiskati v okviru sprehoda po okoliški pokrajini.
Gravisijev grad je zgodovinska grajska stavba v Mestni občini Koper, v Obalno-kraški regiji. Ogled je zanimiv za vse, ki jih privlači starejša arhitektura slovenske obale. Leži na območju Kopra, blizu morja, zato ga je mogoče povezati s sprehodom po mestu.
Jezeri v Fiesi sta dve manjši jezeri tik za obalo v Fiesi, med Piranom in Strunjanom v Obalno-kraški regiji. Tako blizu morja sta nenavaden prizor, s trstičjem in mirno vodo le nekaj korakov od plaže. Do njiju se je lahko sprehoditi ob obali iz Pirana.
Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Škocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.