86 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Ferranova buža je jama v Osrednjeslovenski regiji, v bližini Vrhnike na robu kraškega sveta ob izvirih Ljubljanice. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično urejeno jamo, zato bo zanimiva predvsem tistim, ki raziskujejo kraške pojave v okolici. Obisk je smiselno povezati s sprehodom po okolici Vrhnike, s seboj pa vzemite svetilko in trdno obutev.
Gradišnica, tudi Vražja jama, je 201 m globoko kraško jamsko brezno, ki se nahaja na pobočju griča Gradišče južno od naselja Logatec.
Najdena jama je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji. Leži v kraški pokrajini južno od Ljubljane, na območju Planinskega polja in Logatca. Bolje jo je obravnavati kot zanimivost ob sprehodu po okoliškem krasu kot kot turistično jamo, zato se o dostopu pozanimajte na kraju samem.
A Krlovo brezno je jama, vpisana v slovenski jamski kataster, v Osrednjeslovenski regiji. Leži v gozdnatem kraškem svetu jugozahodno od Ljubljane, približno med Vrhniko in Logaškim. Jama je namenjena izurjenim jamarjem, zato naj si jo izletniki ogledajo le kot zanimivost ob gozdnem sprehodu in vanjo ne vstopajo.
Jama nad Vranjo jamo je manjša kraška jama v Osrednjeslovenski regiji, ki je ime dobila po legi nad Vranjo jamo. Je ena izmed številnih naravnih odprtin v apnenčastem svetu tega območja in zanimiva za vse, ki radi spoznavajo manj znane kraške pojave. Leži v gričevnati pokrajini jugozahodno od Ljubljane, zato računajte na krajšo pot po gozdnih tleh in s seboj vzemite svetilko.
Vranja jama je jama v Osrednjeslovenski regiji, v kraški pokrajini jugozahodno od Ljubljane. Je miren postanek za vse, ki jih zanimajo podzemni kraški pojavi, značilni za ta del Slovenije. Vhod leži v gozdnatem kraškem svetu, zato računajte na krajšo hojo po neravnem terenu in s seboj vzemite svetilko, če želite pogledati v notranjost.
Škratovka jama je manjša jama v kraški pokrajini Primorsko-notranjske regije, na Notranjskem. Je miren postanek za vse, ki jih zanimajo podzemni pojavi, ki oblikujejo to apnenčasto pokrajino. Gre za naravno, neurejeno jamo in ne za turistično, zato sta priporočljiva trdna obutev in svetilka.
Planinska jama spada med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod 65 m visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je 500 m od vhoda sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki spada v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca. Prvi jo je leta 1687 opisal Valvasor za revijo Philosophical Transactions of the Royal Society.
Triglavsko brezno je ledeno brezno v Sloveniji, z vhodom na Triglavskih podih pod vrhom Triglava. Dolgo je 402 m in globoko 274 m. Ledeniške vode Triglavskega ledenika se stekajo v brezno in proti robu triglavske severne stene ter ponovno pridejo na dan v izviru Triglavske Bistrice in v zatrepu doline Vrat.
Snežna jama je jama v gorskem svetu Savinjske regije na severu Slovenije. Spada med višje ležeče jame pri nas, v njej pa se, kot pove že ime, lahko zadržujeta sneg in led. Do nje vodi gorski dostop v zgornjem delu Savinjske doline, zato računajte na pohod in ne na kratek postanek ob cesti.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Terezija rov je jama v Zasavski regiji, pokrajini strmih dolin ob reki Savi v osrednji Sloveniji. Je mirno mesto za obiskovalce, ki jih zanima podzemna plat tukajšnje pokrajine. Leži v zasavskem hribovju, zato računajte na krajši sprehod po gozdnih poteh in pred odhodom preverite možnosti dostopa.
Izvir Bilpa je kraški izvir v jugovzhodni Sloveniji, kjer voda priteka na dan iz jamske odprtine sredi gozdnatega sveta na Kočevskem. Mirno mesto je zanimivo za vse, ki jih pritegnejo kraški pojavi in vračanje podzemnih voda na površje. Do izvira vodi kratek sprehod po gozdnih poteh.
Mornova zijalka je manjša jama v Savinjski regiji, v bližini Šoštanja v Šaleški dolini. Znana je kot arheološko najdišče, kjer so našli sledove prisotnosti človeka iz kamene dobe. Primerna je za krajši postanek med raziskovanjem gričev okoli Velenja in Šoštanja.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Pilanca je jama na Koroškem, v gričevnatem svetu severne Slovenije. Gre za skromnejšo naravno znamenitost, ne za turistično urejeno jamo, zanimivo predvsem za tiste, ki raziskujejo manj znane kotičke koroške pokrajine. Obisk je smiselno vključiti v izlet po Koroški, za neraven teren ob vhodu pa priporočamo trdno obutev.
