68 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Mornova zijalka je manjša jama v Savinjski regiji, v bližini Šoštanja v Šaleški dolini. Znana je kot arheološko najdišče, kjer so našli sledove prisotnosti človeka iz kamene dobe. Primerna je za krajši postanek med raziskovanjem gričev okoli Velenja in Šoštanja.
Pilanca je jama na Koroškem, v gričevnatem svetu severne Slovenije. Gre za skromnejšo naravno znamenitost, ne za turistično urejeno jamo, zanimivo predvsem za tiste, ki raziskujejo manj znane kotičke koroške pokrajine. Obisk je smiselno vključiti v izlet po Koroški, za neraven teren ob vhodu pa priporočamo trdno obutev.
Špehovka je jama na Koroškem v severni Sloveniji. Gre za manj znano podzemno naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlačijo kraški pojavi zunaj obljudenih turističnih jam. Pred obiskom se pozanimajte o dostopu na kraju samem, saj jama ni urejena za turiste.
Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju. Ima dva glavna rova, spodnji Vodni rov je aktiven in po njem teče Ponikva, zgornji Medvedov rov pa je suh. Glavni vhod se odpira pri vznožju hriba Tisnik, poleg njega pa je znan še en, višje ležeči ponor Ponikve, ki je dostopen le nekaj deset metrov v globino. Nad slednjim je vhod v jamo Lisičnica, ki je povezana s Hudo luknjo prek sifona. S skupno dolžino 2339 m je jamski sistem Hude luknje največji jamski sistem v severovzhodni Sloveniji.
Snežna jama je jama v gorskem svetu Savinjske regije na severu Slovenije. Spada med višje ležeče jame pri nas, v njej pa se, kot pove že ime, lahko zadržujeta sneg in led. Do nje vodi gorski dostop v zgornjem delu Savinjske doline, zato računajte na pohod in ne na kratek postanek ob cesti.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Terezija rov je jama v Zasavski regiji, pokrajini strmih dolin ob reki Savi v osrednji Sloveniji. Je mirno mesto za obiskovalce, ki jih zanima podzemna plat tukajšnje pokrajine. Leži v zasavskem hribovju, zato računajte na krajši sprehod po gozdnih poteh in pred odhodom preverite možnosti dostopa.
Laznikarjeva zijalka je manjša jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Primerna je za obiskovalce, ki radi odkrivajo mirnejše naravne znamenitosti stran od glavnih točk. Do nje se pride peš po gozdu, zato vzemite trdno obutev in pred odhodom preverite lokalne zemljevide.
Udin boršt je zavarovano gozdnato območje na Gorenjskem, na konglomeratni planoti med Kranjem in Tržičem, znano po manjših jamah in spodmolih. Primeren je za lahek sprehod po gozdnih poteh, jame pa so mirne točke ob poti.
Belojača je 550 m dolga izvirna vodna kraška jama na območju Haloz. Leži južno od naselja Makole v stranski dolini manjšega pritoka, ki se steka v Šegovski potok, ta pa nato v Jelovški potok. Jama se deli na 2 rova, levi se po 30 m konča, desni pa po 50 m pripelje v večjo dvorano, kjer se stekata dva potoka. V jami živijo netopirji, jamske kobilice in manjši hrošči. Brez jamarske opreme sta rova nedostopna.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Poglejska cerkev je jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Gre za manjšo naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlači kraško podzemlje gorenjskega hribovja. Do nje se pride peš po lokalnih poteh, zato vzemite trdno obutev in svetilko, če nameravate pogledati v notranjost.
Pokljuška luknja je naravna jama in skalni prehod v Pokljuški soteski na robu planote Pokljuka na Gorenjskem. Visoki vhodi in naravni oboki v apnencu jo uvrščajo med opaznejše kraške oblike v bližini Bleda. Do nje vodi gozdni sprehod skozi sotesko, običajno izhodišče pa je vas Krnica pri Zgornjih Gorjah.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.
