77 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.
Jama Poltarica je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji, jugovzhodno od Ljubljane. Gre za naravno jamo in ne za turistično urejeno, zato je zanimiva predvsem za tiste, ki jih privlači podzemni kraški svet. Obisk je smiselno povezati z izletom po gričevnatem podeželju osrednje Slovenije, pred odhodom pa preverite možnosti dostopa.
Zjot je jama v jugovzhodni Sloveniji, v kraški pokrajini Bele krajine blizu doline Kolpe. Primerna je za obiskovalce, ki jih zanimajo kraški pojavi zunaj velikih turističnih jam. Obisk lahko vključite v krajši izlet po regiji, za dostop do vhoda pa je priporočljiva trdna obutev.
Izvir Bilpa je kraški izvir v jugovzhodni Sloveniji, kjer voda priteka na dan iz jamske odprtine sredi gozdnatega sveta na Kočevskem. Mirno mesto je zanimivo za vse, ki jih pritegnejo kraški pojavi in vračanje podzemnih voda na površje. Do izvira vodi kratek sprehod po gozdnih poteh.
Tentera je ponorna jama, ki leži blizu Žlebiča. Dolga je 1300 metrov, njen vhod pa je požiralnik Tržiščice. Jama je v nadaljevanju labirint nizkih rovov z brzicami, slapovi in jezerci. Tentera je tipičen primer plitve jame na stiku kraških in vodo nepropustnih kamnin. Ker je ponorni sistem izredno dolg, lahko globoko pod zemljo spremljamo tok vode. Z barvanjem so dokazali, da se te vode najverjetneje izlivajo v Krko.
Terezija rov je jama v Zasavski regiji, pokrajini strmih dolin ob reki Savi v osrednji Sloveniji. Je mirno mesto za obiskovalce, ki jih zanima podzemna plat tukajšnje pokrajine. Leži v zasavskem hribovju, zato računajte na krajši sprehod po gozdnih poteh in pred odhodom preverite možnosti dostopa.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju. Ima dva glavna rova, spodnji Vodni rov je aktiven in po njem teče Ponikva, zgornji Medvedov rov pa je suh. Glavni vhod se odpira pri vznožju hriba Tisnik, poleg njega pa je znan še en, višje ležeči ponor Ponikve, ki je dostopen le nekaj deset metrov v globino. Nad slednjim je vhod v jamo Lisičnica, ki je povezana s Hudo luknjo prek sifona. S skupno dolžino 2339 m je jamski sistem Hude luknje največji jamski sistem v severovzhodni Sloveniji.
Špehovka je jama na Koroškem v severni Sloveniji. Gre za manj znano podzemno naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlačijo kraški pojavi zunaj obljudenih turističnih jam. Pred obiskom se pozanimajte o dostopu na kraju samem, saj jama ni urejena za turiste.
Pilanca je jama na Koroškem, v gričevnatem svetu severne Slovenije. Gre za skromnejšo naravno znamenitost, ne za turistično urejeno jamo, zanimivo predvsem za tiste, ki raziskujejo manj znane kotičke koroške pokrajine. Obisk je smiselno vključiti v izlet po Koroški, za neraven teren ob vhodu pa priporočamo trdno obutev.
Mornova zijalka je manjša jama v Savinjski regiji, v bližini Šoštanja v Šaleški dolini. Znana je kot arheološko najdišče, kjer so našli sledove prisotnosti človeka iz kamene dobe. Primerna je za krajši postanek med raziskovanjem gričev okoli Velenja in Šoštanja.
Belojača je 550 m dolga izvirna vodna kraška jama na območju Haloz. Leži južno od naselja Makole v stranski dolini manjšega pritoka, ki se steka v Šegovski potok, ta pa nato v Jelovški potok. Jama se deli na 2 rova, levi se po 30 m konča, desni pa po 50 m pripelje v večjo dvorano, kjer se stekata dva potoka. V jami živijo netopirji, jamske kobilice in manjši hrošči. Brez jamarske opreme sta rova nedostopna.
