sistem podzemnih rovov iz časa prve svetovne vojne v zaselku Vodice pri Grgarskih Ravnah
Jame uro ali dve od kraja Nova Gorica
86 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
V eni uri
Kaverna I. svetovne vojne je umetno izkopano zaklonišče v skali iz časa bojev na soški fronti. Gre za majhen, a otipljiv ostanek vojaških položajev, ki so nekoč potekali skozi ta del zahodne Slovenije. Kaverna leži v Goriški regiji, v gričevnatem svetu blizu meje z Italijo, in jo je smiselno obiskati v sklopu sprehoda po okolici.
Pečinka je manjša jama v Goriški regiji na zahodu Slovenije, v kraški pokrajini blizu meje z Italijo. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično jamo, zanimiva pa je za vse, ki raziskujejo okolico južno od Nove Gorice. Najbolje jo je obiskati kot krajši postanek ob drugih sprehodih po okolici.
Jama Pečinka je ena izmed jam v bližini Lokvice na Krasu, vhod vanjo je s severnega pobočja hriba Pečina na višini 290 metrov. Jama je poševna, naravni del je dolg ok. 150 metrov in se nadaljuje v rov do vrha hriba; služil je za opazovalnico. Vhod v jamo je zazidan in zaprt s kovinskimi vrati. Jamo so med 1. in 2. vojno namreč uporabljali kot zaklonišče in poveljstvo, o čemer še pričajo ostanki orožja (granate) ter močno poškodovano jamsko okrasje. V jami so odkrili tudi črepinje prazgodovinske lončenine in človeške kosti.
Napis, vklesan nad vhodom v kaverno, ki jo je uporabljala italijanska brigada Novara v prvi svetovni vojni, leži na Goriškem, na robu Krasa. Je majhna, a neposredna sled soške fronte, kjer so vojaki v skalo kopali zaklonišča. Do njega vodi kratka pot po razgibanem terenu, obisk pa je smiselno povezati z drugimi ostanki fronte v okolici.
Hram je jama v Goriški regiji na zahodu Slovenije, v kraški pokrajini blizu meje z Italijo. Gre za manjšo naravno znamenitost in ne za turistično jamo, zato je zanimiva predvsem za tiste, ki raziskujejo apnenčasti svet tega območja. Dostop je peš in verjetno ni označen, zato vzemite zemljevid ali GPS ter trdno obutev.
Obeležje brigade Re je spominsko znamenje ob jami na Goriškem, na kraškem robu nad nižino ob Vipavi in Soči. Označuje kraj, povezan z delovanjem brigade med vojno, in je miren postanek za vse, ki jih zanima krajevna zgodovina. Do njega vodi kratka pot po kraškem terenu.
Velika ledena jama v Paradani je 650 m globoka in 4090 m dolga jama ledenica v Trnovskem gozdu. Vhod vanjo je na nadmorski višini 1100 m, na dnu velike vrtače na severnem vznožju Golakov.
Valska jama je jama v kraški pokrajini Obalno-kraške regije na jugozahodu Slovenije. Je ena od številnih naravnih odprtin v apnencu Krasa in zanimiva za vse, ki jih privlačijo podzemni kraški pojavi. Leži v zahodnem delu Krasa blizu italijanske meje, obisk pa je smiselno povezati s sprehodom po okoliški pokrajini.
Vredno daljše vožnje
Poglejska cerkev je jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Gre za manjšo naravno znamenitost, zanimivo za obiskovalce, ki jih privlači kraško podzemlje gorenjskega hribovja. Do nje se pride peš po lokalnih poteh, zato vzemite trdno obutev in svetilko, če nameravate pogledati v notranjost.
Udin boršt je zavarovano gozdnato območje na Gorenjskem, na konglomeratni planoti med Kranjem in Tržičem, znano po manjših jamah in spodmolih. Primeren je za lahek sprehod po gozdnih poteh, jame pa so mirne točke ob poti.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Laznikarjeva zijalka je manjša jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Primerna je za obiskovalce, ki radi odkrivajo mirnejše naravne znamenitosti stran od glavnih točk. Do nje se pride peš po gozdu, zato vzemite trdno obutev in pred odhodom preverite lokalne zemljevide.
Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.


