87 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Izvir Bilpa je kraški izvir v jugovzhodni Sloveniji, kjer voda priteka na dan iz jamske odprtine sredi gozdnatega sveta na Kočevskem. Mirno mesto je zanimivo za vse, ki jih pritegnejo kraški pojavi in vračanje podzemnih voda na površje. Do izvira vodi kratek sprehod po gozdnih poteh.
Tentera je ponorna jama, ki leži blizu Žlebiča. Dolga je 1300 metrov, njen vhod pa je požiralnik Tržiščice. Jama je v nadaljevanju labirint nizkih rovov z brzicami, slapovi in jezerci. Tentera je tipičen primer plitve jame na stiku kraških in vodo nepropustnih kamnin. Ker je ponorni sistem izredno dolg, lahko globoko pod zemljo spremljamo tok vode. Z barvanjem so dokazali, da se te vode najverjetneje izlivajo v Krko.
Jama Poltarica je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji, jugovzhodno od Ljubljane. Gre za naravno jamo in ne za turistično urejeno, zato je zanimiva predvsem za tiste, ki jih privlači podzemni kraški svet. Obisk je smiselno povezati z izletom po gričevnatem podeželju osrednje Slovenije, pred odhodom pa preverite možnosti dostopa.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.
Zjot je jama v jugovzhodni Sloveniji, v kraški pokrajini Bele krajine blizu doline Kolpe. Primerna je za obiskovalce, ki jih zanimajo kraški pojavi zunaj velikih turističnih jam. Obisk lahko vključite v krajši izlet po regiji, za dostop do vhoda pa je priporočljiva trdna obutev.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.
Zelške jame so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani Rakovega Škocjana. Zelške jame so dolge okoli 3 km, skozi njih pa teče voda iz Jamskega zaliva Cerkniškega jezera. Iz jame priteče kot reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice.
Zelške jame so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani Rakovega Škocjana. Zelške jame so dolge okoli 3 km, skozi njih pa teče voda iz Jamskega zaliva Cerkniškega jezera. Iz jame priteče kot reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki spada v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca. Prvi jo je leta 1687 opisal Valvasor za revijo Philosophical Transactions of the Royal Society.
Terezija rov je jama v Zasavski regiji, pokrajini strmih dolin ob reki Savi v osrednji Sloveniji. Je mirno mesto za obiskovalce, ki jih zanima podzemna plat tukajšnje pokrajine. Leži v zasavskem hribovju, zato računajte na krajši sprehod po gozdnih poteh in pred odhodom preverite možnosti dostopa.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Ferranova buža je jama v Osrednjeslovenski regiji, v bližini Vrhnike na robu kraškega sveta ob izvirih Ljubljanice. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično urejeno jamo, zato bo zanimiva predvsem tistim, ki raziskujejo kraške pojave v okolici. Obisk je smiselno povezati s sprehodom po okolici Vrhnike, s seboj pa vzemite svetilko in trdno obutev.
Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje - Kozina. Ti dve vasi sta ob glavni cesti Reka–Trst. Jama se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m. Ta je nastala na stičišču flišnatega in apnenčastega sveta. Jama je zaščitena kot naravni spomenik.
Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje - Kozina. Ti dve vasi sta ob glavni cesti Reka–Trst. Jama se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m. Ta je nastala na stičišču flišnatega in apnenčastega sveta. Jama je zaščitena kot naravni spomenik.
Mali vipavski ledenik je manjša jama v Goriški regiji nad Vipavsko dolino, kjer se zadržuje hladen zrak, zato je v njej hladneje kot v okoliškem krasu. Gre za skromno naravno znamenitost in ne za turistično jamo, zanimivo predvsem za ljubitelje kraškega sveta. Do nje se pride peš po gozdnatem terenu v hribih nad Vipavo.
