84 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Snežna jama je jama v gorskem svetu Savinjske regije na severu Slovenije. Spada med višje ležeče jame pri nas, v njej pa se, kot pove že ime, lahko zadržujeta sneg in led. Do nje vodi gorski dostop v zgornjem delu Savinjske doline, zato računajte na pohod in ne na kratek postanek ob cesti.
Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, na jugozahodnem obrobju Ljubljane. Zanimivo je predvsem kot primer navpične kraške jame v okolici prestolnice. Leži blizu mesta, zato ga lahko obiščete v sklopu krajšega sprehoda po bližnji okolici.
Malo Brezarjevo brezno je kraško brezno v Osrednjeslovenski regiji, nedaleč od Ljubljane. Gre za droben del podzemnega krasa, ki ga zlahka spregledamo, a pove veliko o tem, kako je oblikovana pokrajina okoli prestolnice. Brezno si je bolje ogledati s površja, saj je za spust v navpično jamo potrebna jamarska oprema in izkušnje.
Laznikarjeva zijalka je manjša jama v Gorenjski regiji na severozahodu Slovenije. Primerna je za obiskovalce, ki radi odkrivajo mirnejše naravne znamenitosti stran od glavnih točk. Do nje se pride peš po gozdu, zato vzemite trdno obutev in pred odhodom preverite lokalne zemljevide.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Udin boršt je zavarovano gozdnato območje na Gorenjskem, na konglomeratni planoti med Kranjem in Tržičem, znano po manjših jamah in spodmolih. Primeren je za lahek sprehod po gozdnih poteh, jame pa so mirne točke ob poti.
Mornova zijalka je manjša jama v Savinjski regiji, v bližini Šoštanja v Šaleški dolini. Znana je kot arheološko najdišče, kjer so našli sledove prisotnosti človeka iz kamene dobe. Primerna je za krajši postanek med raziskovanjem gričev okoli Velenja in Šoštanja.
Terezija rov je jama v Zasavski regiji, pokrajini strmih dolin ob reki Savi v osrednji Sloveniji. Je mirno mesto za obiskovalce, ki jih zanima podzemna plat tukajšnje pokrajine. Leži v zasavskem hribovju, zato računajte na krajši sprehod po gozdnih poteh in pred odhodom preverite možnosti dostopa.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.
Golobina je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na območju, ki ga zaznamujejo apnenčasta pokrajina, jame in vrtače. Je miren cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet notranjskega krasa. Pred odhodom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj jama ni urejena turistična jama.
Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot v Planinsko jamo, kjer se združi z reko Rak in teče dalje pod imenom Unica, zadnja kraška ponikalnica v vrsti pritokov reke Ljubljanice.
Črna jama je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, del jamskega sveta okoli Postojne. Od sosednjih jam se loči po temnejših rovih in sodi v širši Postojnski jamski sistem. Leži tik severno od Postojne na Notranjskem, obisk pa je običajno organiziran in ne poteka samostojno.
Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot v Planinsko jamo, kjer se združi z reko Rak in teče dalje pod imenom Unica, zadnja kraška ponikalnica v vrsti pritokov reke Ljubljanice.
Otoška jama je kraška jama v Primorsko-notranjski regiji, na notranjskem krasu v bližini Postojne. Je mirnejši cilj za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet tega z jamami bogatega območja. Pred obiskom preverite pogoje dostopa na kraju samem, saj ne gre za običajen turistični ogled jame.
Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Betalov spodmol je jama v kraški pokrajini Primorsko-notranjske regije, blizu Postojne. Znan je kot arheološko najdišče, kjer so našli sledi kamenodobnih ljudi, zato je miren dodatek k izletu po postojnskem krasu. Vhod leži v gozdnatem svetu tik izven mesta in je dosegljiv s kratkim sprehodom.
