80 krajev, najbližji najprej; časi so ocene — načrtovalnik izračuna prave ceste.
Grad je jama v Obalno-kraški regiji na jugozahodu Slovenije, v kraškem zaledju slovenske obale. Je ena izmed številnih podzemnih oblik tega apnenčastega sveta in je zanimiva za vse, ki jih privlači kras. Do nje se pride peš po odprti kraški pokrajini, ne po urejeni turistični poti.
S 10 je manjša apnenčasta jama v bližini vasi Socerb na robu Krasa nad Trstom, v Obalno-kraški regiji. Je ena od številnih kraških jam na tem območju in je zanimiva predvsem za tiste, ki raziskujejo tukajšnjo apnenčasto pokrajino. Za orientacijo je najbližja točka Socerb tik ob italijanski meji.
Sveta jama je apnenčasta jama pod Socerbom, na robu kraškega roba nad Trstom. Znana je po majhni cerkvi v notranjosti jame, po kateri je dobila ime. Leži v Obalno-kraški regiji, le kratek sprehod od vasi in gradu Socerb blizu italijanske meje.
archaeological site in Municipality of Sežana, Slovenia
Jama v Doktorjevi ogradi je manjša kraška jama v Obalno-kraški regiji, na Krasu blizu italijanske meje. Je ena izmed številnih naravnih odprtin v apnencu, ki oblikujejo to pokrajino, zanimiva predvsem za ljubitelje kraških pojavov. Gre za neoznačeno mesto med suhozidi in grmovjem, ne za turistično jamo, zato priporočamo trdno obutev in previdnost ob vhodu.
Vilenica je kraška jama na Krasu v jugozahodni Sloveniji, blizu vasi Lokev nedaleč od Sežane. Velja za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, z obsežnimi dvoranami in kapniškimi tvorbami. Obisk je mogoče lepo povezati z izletom po kraških vaseh.
Jama Trhlovca je kraška jama v Obalno-kraški regiji na jugozahodu Slovenije, sredi apnenčaste pokrajine, po kateri je kras dobil ime. Primerna je za obiskovalce, ki jih zanima podzemni svet regije tudi zunaj velikih turističnih jam. Leži v notranjosti, v okolici Divače, zato jo je mogoče povezati z obiskom drugih kraških znamenitosti v bližini.
Škratovka jama je manjša jama v kraški pokrajini Primorsko-notranjske regije, na Notranjskem. Je miren postanek za vse, ki jih zanimajo podzemni pojavi, ki oblikujejo to apnenčasto pokrajino. Gre za naravno, neurejeno jamo in ne za turistično, zato sta priporočljiva trdna obutev in svetilka.
Vranja jama je jama v Osrednjeslovenski regiji, v kraški pokrajini jugozahodno od Ljubljane. Je miren postanek za vse, ki jih zanimajo podzemni kraški pojavi, značilni za ta del Slovenije. Vhod leži v gozdnatem kraškem svetu, zato računajte na krajšo hojo po neravnem terenu in s seboj vzemite svetilko, če želite pogledati v notranjost.
Jama nad Vranjo jamo je manjša kraška jama v Osrednjeslovenski regiji, ki je ime dobila po legi nad Vranjo jamo. Je ena izmed številnih naravnih odprtin v apnenčastem svetu tega območja in zanimiva za vse, ki radi spoznavajo manj znane kraške pojave. Leži v gričevnati pokrajini jugozahodno od Ljubljane, zato računajte na krajšo pot po gozdnih tleh in s seboj vzemite svetilko.
Najdena jama je kraška jama v Osrednjeslovenski regiji. Leži v kraški pokrajini južno od Ljubljane, na območju Planinskega polja in Logatca. Bolje jo je obravnavati kot zanimivost ob sprehodu po okoliškem krasu kot kot turistično jamo, zato se o dostopu pozanimajte na kraju samem.
A Krlovo brezno je jama, vpisana v slovenski jamski kataster, v Osrednjeslovenski regiji. Leži v gozdnatem kraškem svetu jugozahodno od Ljubljane, približno med Vrhniko in Logaškim. Jama je namenjena izurjenim jamarjem, zato naj si jo izletniki ogledajo le kot zanimivost ob gozdnem sprehodu in vanjo ne vstopajo.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki spada v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca. Prvi jo je leta 1687 opisal Valvasor za revijo Philosophical Transactions of the Royal Society.
Gradišnica, tudi Vražja jama, je 201 m globoko kraško jamsko brezno, ki se nahaja na pobočju griča Gradišče južno od naselja Logatec.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki spada v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca. Prvi jo je leta 1687 opisal Valvasor za revijo Philosophical Transactions of the Royal Society.
